Skrb za duševno zdravje v poporodnem obdobju
Prehod v starševstvo
Prehod v starševstvo je obdobje velikih telesnih, čustvenih in življenjskih sprememb. Starši se navajate na novo življenjsko vlogo, se spoznavate in navezujete z novorojenčkom, hkrati pa se soočate z utrujenostjo, pomanjkanjem spanja in skrbmi glede otrokovega počutja in razvoja. Vse to predstavlja povsem naraven del prilagajanja na novo življenjsko obdobje.
Med nosečnostjo si večina staršev ustvari določeno predstavo o tem, kako bo izgledalo življenje z novorojenčkom – kako bo potekalo starševstvo, kakšni bodo občutki ob rojstvu, kako bodo kot družina preživljali prve dneve, tedne in mesece. A resničnost žal ni vedno skladna s temi pričakovanji, še posebej kadar je potek poroda zapleten ali se otrok rodi bolan ter potrebuje zgodnje bolnišnično zdravljenje. Starši lahko ob tem občutijo razočaranje, občutke krivde, nemoči ali osebnega neuspeha. Proces prilagajanja na nove življenjske vloge in sprejemanje starševstva je v teh okoliščinah pogosto še toliko bolj zahteven, saj ga spremljajo tudi skrbi za otrokovo zdravje, nepredvidljivost poteka zdravljenja ter občutek izgube nadzora nad situacijo.
Ob tem starši pogosto doživljajo tudi občutke izgube in žalovanja, ki so povezani z izgubo pričakovanega zdravega otroka ali izgubljenimi trenutki nosečnosti, zlasti kadar se otrok rodi prezgodaj. Glavna skrb je navadno povezana s preživetjem otroka ter vplivom bolezenskega stanja na njegov nadaljnji razvoj ter prihodnost družine. Že majhna sprememba v zdravstvenem stanju lahko pri starših sproži veliko stisko, občutke nemoči in tesnobe.
Obporodne stiske
Rojstvo otroka je eden najpomembnejših trenutkov v življenju posameznika. Prinaša veselje, a tudi veliko skrbi in sprememb. Že v običajnih okoliščinah je prehod v starševstvo lahko čustveno izjemno težak. Ko pa se otrok rodi bolan in potrebuje bolnišnično zdravljenje, se starši znajdejo v popolnoma drugačni realnosti, kot so si jo predstavljali. Občutki nemoči, strahu, negotovosti in žalosti so v takšni situaciji pogosti in povsem razumljivi.
Pri nekaterih ženskah (ali parih) se stiske pojavijo že pred porodom – na primer zaradi težav z zanositvijo, težkih odločitev v nosečnosti, osebne preteklosti, travmatičnih izkušenj ali občutka dvoma vase, strahu pred tem, kako bodo zmogli in podobno. Stiska se lahko poglobi zaradi nosečnosti, ki poteka z zapleti, zaradi nepričakovanih medicinskih diagnoz otroka ali zaradi nepredvidljive prognoze otrokovega razvoja. Vir stiske so pogosto tudi obsežne obporodne spremembe, kot so fizične spremembe telesa, hormonska nihanja, spremembe samopodobe, partnerstva, spolnosti, kariere in družinskih razmerij.
Stiska ob rojstvu bolnega otroka ni prisotna le pri materah. Tudi očetje, čeprav pogosto manj izpostavljeni v pogovorih o poporodnem obdobju, doživljajo močna čustva, spremembe in prevzemajo nove odgovornosti. Mnogi občutijo stisko, vendar jo redkeje izrazijo ali poiščejo pomoč, kar pogosto izhaja iz družbenih pričakovanj, lastnih predstav o tem, da morajo ostati ”močni” in s tem partnerki nuditi oporo. A tudi njihova stiska je resnična in lahko pomembno vpliva na njihovo doživljanje očetovstva. Pomembno je, da so tudi njihove stiske prepoznane, da tudi oni prejmejo ustrezne informacije, čustveno podporo ter priložnosti za aktivno vključevanje v nego in stik z otrokom.
V obporodnem obdobju se lahko pojavijo različne oblike čustvenih stisk, ki so po intenzivnosti in trajanju zelo različne. Med pogostejšimi so poporodna otožnost, depresija, tesnoba in v redkih primerih tudi poporodna psihoza. Poleg teh pa se lahko starši soočajo tudi z drugimi stiskami, kot so posttravmatski stres po zapletenem porodu ali bivanju novorojenčka na intenzivnem oddelku, težavami pri navezovanju na otroka, dvomi v lastne starševske sposobnosti in občutki izgube nadzora nad dogajanjem.
Poporodna otožnost
Približno osem od desetih žensk po porodu doživi t. i. poporodno otožnost (ang. baby blues), ki predstavlja prehoden in naraven odziv na hormonske spremembe, telesno izčrpanost in čustvene prilagoditve ob prevzemu nove življenjske vloge. Pojavi se običajno tretji do peti dan po porodu in traja nekaj dni do dva tedna. Značilni so nihanja razpoloženja, jokavost, tesnoba, razdražljivost, utrujenost in težave s spanjem. Otožnost običajno mine sama od sebe, pomaga pa podpora bližnjih, počitek ter spodbuden pogovor.
Poporodna depresija in tesnoba
Poporodna depresija in tesnoba se običajno pojavita nekaj tednov po porodu. Vzroki za nastanek so kompleksni in vključujejo hormonske spremembe, osebnostne značilnosti, pretekle izkušnje, stres, biološke dejavnike ter vplive okolja. Med znake depresije sodijo žalost, obup, utrujenost, nespečnost, občutki krivde, izguba zanimanja in težave pri navezovanju stika z otrokom. Tesnobo pa spremljajo napadi panike, telesni simptomi (npr. pospešen srčni utrip, težko dihanje) in vsiljive misli. Trajanje je različno, od nekaj mesecev pa vse do več kot pol leta, če posameznica ne prejme ustrezne pomoči. Pomembno je vedeti, da te stiske ne pomenijo, da niste dobra mama ter da tovrstne težave in občutki niso trajni.
Poporodna psihoza
Poporodna psihoza je redka, a zelo resna duševna motnja. Navadno se pojavi med tretjim in štirinajstim dnem po porodu, lahko tudi pozneje, njen začetek pa je pogosto nenaden in zelo opazen. Značilni znaki vključujejo izgubo stika z resničnostjo, prisotne so lahko blodnje, halucinacije, zmedenost, nerazumljiva govorica, močna vznemirjenost ali evforija, pretirano nezaupanje in intenziven, nerazumen strah zase ali za otroka. Ker gre za resno duševno motnjo, ki zahteva takojšnje zdravljenje, je ob pojavu teh znakov nujno čim prej poiskati strokovno pomoč.
Ob prejetju pomoči, podpori in razumevanju se ponovno začne vračati občutek kontrole, stabilnosti, varnosti in veselja – tudi tam, kjer se zdi, da jih trenutno ni.
Viri podpore in pomoči
Zgodnje prepoznavanje in ozaveščenost o obporodnih duševnih stiskah lahko pomembno pripomoreta k hitrejšemu iskanju podpore. Prvi korak je, da si posameznik prizna kako se počuti in si dovoli poiskati in sprejeti pomoč.
V obdobju hospitalizacije in tudi kasneje, ko se družina vrne domov, je pomembno, da poskrbite za svoje duševno zdravje. Občutki negotovosti, strahu pred prihodnostjo, utrujenost ali čustvena izčrpanost so v takšnih situacijah povsem razumljivi in pogosti. Pomembno pa je vedeti, da v teh občutkih niste sami in da obstajajo viri pomoči in opore.
Ob težkih trenutkih vam je lahko v oporo partner, prijatelj/ica ali družinski član, s katerim se lahko odkrito pogovorite o svojih stiskah. Kadar pa je stiska zelo intenzivna ali traja dlje časa, je pomembno poiskati strokovno pomoč za izboljšanje počutja. V kolikor je vaš novorojenček hospitaliziran na Kliničnem oddelku za neonatologijo se lahko v stiski tekom hospitalizacije ali po odpustu v domače okolje kadar koli obrnete na oddelčno psihologinjo Sanjo Zupančič, mag. psih. (sanja.zupancic@kclj.si / 01 522 5415).
Za nudenje podpore staršem bolnih novorojenčkov na oddelku potekajo tudi redna tedenska skupinska srečanja. Skupina je namenjena podpori staršem v obdobju soočanja z in prilagajanja na otrokovo bolezen. V skupini poleg psihologinje sodeluje tudi diplomirana medicinska sestra, z dodatnimi znanji s področja opazovanja novorojenčkovega vedenja in njegovih potreb. Skupina temelji na principih vedenjsko-kognitivne terapije, namenjena pa je razbremenitvi staršev v obdobju akutne čustvene stiske, podpori pri soočanju z otrokovo boleznijo, prilagajanju na življenje z otrokom z boleznijo, poučevanju o pričakovanih čustvenih odzivih ter načinih samopomoči. Prav tako so srečanja tudi priložnost za medsebojno spoznavanje staršev, izmenjavo izkušenj in informacij, pogovor o doživljanju otrokovega zdravljenja v bolnišnici, načinih soočanja s čustvenimi stiskami in nudenju medsebojne podpore.
Kadar so duševne stiske dolgotrajne in močno vplivajo na vsakdanje življenje, je priporočljivo poiskati pomoč tudi pri psihiatru. Ta lahko oceni stanje in po potrebi predlaga ustrezno zdravljenje. Pri težjih oblikah depresije ali tesnobe so lahko zdravila pomembna oblika podpore.
Obstajajo tudi številni viri pomoči, na katere se lahko v primeru stiske obrnete tudi v lokalnem okolju. Mreža virov pomoči na področju duševnega zdravja po regijah:
Kaj lahko za svoje duševno zdravje storim sam/a?
Skrb za duševno zdravje je izrednega pomena, saj zdravje staršev vpliva tudi na otroka in celotno družino. Pomembno je, da starša ne pozabita poskrbeti tudi zase in si v skrbi za otroka pomagata, si prisluhneta in se v tem podpreta. Za dobro počutje in lažje soočanje z novimi izzivi lahko v domačem okolju poskrbite z naslednjimi predlogi in tehnikami. Viri za krepitev duševnega zdravja v obporodnem obdobju:
Sproščanje pozitivno vpliva na različne vidike telesnega in duševnega zdravja, saj pomaga učinkoviteje obvladovati stres, izboljšuje spanje in zmanjšuje napetost, kar je še posebej koristno pri soočanju z izzivi starševstva. Redna praksa tehnik sproščanja lahko pomembno prispeva k dobremu počutju v tem zahtevnem, a čudovitem obdobju. Priročnik tehnik sproščanja in vodeno sproščanje:
Viri in dodatna literatura:
- Bernardo, J., Rent, S., Arias-Shah, A., Hoge, M. K. in Shaw, R. J. (2021). Parental stress and mental health symptoms in the NICU: Recognition and interventions. NeoReviews, 22(8). https://doi.org/10.1542/neo.22-8-e496
- Jelenko-Roth, P., Tavčar, R. in Dernovšek, M. Z. (2022). Duševno zdravje v obporodnem obdobju.
- Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2016). Obporodne duševne stiske [Internet]. NIJZ. Pridobljeno April 15, 2025, dostopno na https://nijz.si/zivljenjski-slog/dusevno-zdravje/obporodne-dusevne-stiske/
- Pucer, N., Kodrič, J., Gubanc, A., Panjan Paro, D. in Panjan, D. P. (2014). Prepoznavanje mam s poporodno depresijo in pomen ocenjevanja vedenja novorojenčka za spodbujanje njihovega odnosa s starši na enoti intenzivne nege novorojenčkov (Let. 23).
Dodatna literatura:
- Priročnik Zima v srcu: Ko se materinstvu pridružita depresija in tesnoba, radost pa odide, dostopno na: https://nijz.si/publikacije/zima-v-srcu-ko-se-materinstvu-pridruzita-depresija-in-tesnoba-radost-pa-odide/
- Knjižica Angeli z mokrimi perutmi ne letijo, dostopno na: https://nijz.si/publikacije/angeli-z-mokrimi-perutmi-ne-letijo-onstran-smehljaja-poporodne-dusevne-stiske/