Spoznajte svojega novorojenčka
Ob rojstvu otroka se življenje popolnoma spremeni – polno je veselja, nežnosti, a tudi vprašanj in negotovosti. Da bi vam pomagali, smo pripravili sklop kratkih in uporabnih knjižic, ki odgovarjajo na najpogostejša vprašanja o negi in razumevanju novorojenčka.
njižice vam bodo pomagale bolje razumeti svojega otroka, prepoznati njegove potrebe in ustrezno skrbeti zanj, saj boste spoznali razvoj novorojenčkove kože in kdaj ta potrebuje posebno nego, odkrili, kako se razvijata oko in vid ter zakaj je očesni stik pomemben, se naučili prepoznavati značilnosti dihanja novorojenčka in razlikovati med običajnim ter morebiti zaskrbljujočim, ter bolje razumeli otrokovo vedenje, kot so jok, spanje in sesanje, kot načine njegove komunikacije.
Novorojenčkova koža
Ljubljana, 2017
Avtorici: Dominika Žugelj, dr. med., doc. dr. Petja Fister, dr. med.
Koža je človekov največji organ, ki pokriva celotno površino telesa. Nastane iz zarodkovega zunanjega kličnega lista tako kot živčna cev, iz katere se kasneje razvije živčevje. Predstavlja okno, skozi katerega imamo vpogled v razvoj živčnega sistema. Koža je človekov čutilni organ in ščiti telo pred škodljivimi zunanjimi vplivi, zato je njena pravilna in skrbna nega zelo pomembna.
Že takoj po rojstvu se lahko pojavijo spremembe na koži novorojenčka, ki niso nevarne, so fiziološki pojav, ne potrebujejo zdravljenja in večinoma spontano izzvenijo. Pozorni moramo biti na pojav nekaterih kožnih sprememb, ki potrebujejo ustrezno ukrepanje, zdravljenje in nego. Namen naše knjižice je seznaniti starše s sestavo in delovanjem kože. Poleg tega želimo predstaviti različne kožne spremembe, ki se pojavljajo v obdobju novorojenčka, ukrepe ob pojavu le-teh in pravilno nego novorojenčkove kože.
Oko in vid pri novorojenčku
Ljubljana, 2025
Avtorji: Dominika Žugelj, dr. med., izr. prof. dr. Manca Tekavčič Pompe, dr. med.
Novorojenček že takoj po rojstvu začne spoznavati svet okoli sebe z različnimi čutili. Za spoznavanje okolice je poleg sluha, voha, okusa in dotika vid zelo pomemben čut.
Razvoj vida se pravzaprav začne že pred rojstvom. Prav zaradi tega je zelo pomembno, da mati že med nosečnostjo skrbi za zdrav način življenja (ustrezna prehrana, počitek, izogibanje kajenju, alkoholu in drogam), saj tudi način življenja nosečnice vpliva na razvoj plodu, vključno z očmi in vidnega centra v možganih.
Oči in vidni sistem ob rojstvu še niso v celoti razviti. Takrat je od vseh čutov vid najmanj razvit. Njegov razvoj se nato nadaljuje po rojstvu.
Na razvoj vida vpliva veliko zunanjih dejavnikov, tako vidna stimulacija kot tudi prehrana novorojenčka. Zato je prav obdobje hitre rasti zelo kritično.
Normalen razvoj vida je zelo pomemben, saj vpliva tudi na druge vidike razvoja otroka: na motorični, kognitivni, socialni razvoj, na razvoj govora in jezika.
Dihanje novorojenčka
Ljubljana, 2017
Avtorici: Jerneja Peček, dr. med., doc. dr. Petja Fister, dr. med.
Pred vami je knjižica o novorojenčkovem dihanju. Želimo, da vam bo v pomoč pri opazovanju dihanja vašega otroka. Nastala je kot odgovor na pogosta vprašanja staršev, katerih otroci so bili kot novorojenčki obravnavani na Kliničnem oddelku za neonatologijo. Opisali smo tudi priporočila za pravilno ležanje in spanje novorojenčkov in dojenčkov ter prepoznavanje znakov, ki kažejo, da je novorojenčkovo dihanje nezadostno oz. da ima novorojenček dihalno stisko. Po prehodu v zunajmaternično življenje začnejo novorojenčki samostojno dihati. Ko novorojenček vdahne, se kisik v pljučih vsrka v kri, krvni obtok pa ga prenese do organov in tkiv. Potem iz teh organov kri odnese ogljikov dioksid v pljuča, iz katerih ga izdihamo.
Mlajši kot je otrok, hitreje diha in hitreje mu bije srce. Hitrost dihanja se pri novorojenčku sčasoma zelo spreminja v odvisnosti od stanja budnosti, količine kisika in ogljikovega dioksida v krvi, telesne temperature itd. Poleg tega dihalni sistem in središča za nadzor dihanja pri novorojenčkih po rojstvu dozorevajo, zato je njihov vzorec dihanja še precej nereden, zlasti pri nedonošenčkih.
Vedenje pri novorojenčku
Ljubljana, 2015
Avtorice: izr. prof. dr. Darja Paro Panjan, dr. med., doc. dr. Jana Kodrič, univ. dipl. psih. Albina Gubanc, dipl. m. s.
Čeprav novorojenčki ne govorijo, nam s svojim vedenjem zelo intenzivno sporočajo svoje občutke, ki so povezani z njihovo notranjostjo in z zunanjim okoljem. Vedenje novorojenčka je preplet fizioloških, gibalnih in socialnih odzivov ter odzivov na področju uravnavanja čuječnosti, s katerimi nam le-ta sporoča o svoji sposobnosti obvladovanja določenega okolja in vključevanja vanj. Govorica novorojenčka je jasna in nedvoumna: sporoča nam glasno, z jokom (pomagaj mi) ali le z mrščenjem obrvi, s spremembo barve ali mimike obraza, zadržanjem diha ali razprtimi prsti na rokah (to je preveč in preintenzivno zame). Jasen pogled v njegovih očeh nam govori, da ga stvari zanimajo, umik pogleda pa, da potrebuje tišino in mir. Novorojenček nam pove vse to in še veliko več. Njegovo vedenje lahko prepoznamo intuitivno ali s prebiranjem zapisanega; vse več je namreč tudi znanstveno podprtih spoznanj o delovanju možganov pri novorojenčkih. Vedno pa velja, da je vsak novorojenček osebnost zase, s sebi lastnim vedenjem, temperamentom, potrebami in zmožnostmi. Mi moramo vstopiti v njegov svet in se z njim pogovoriti, mu z odzivanjem na njegove potrebe ponuditi ljubezen in tako potreben občutek varnosti, ki mu bo opora za vse življenje.
Upamo, da bo ta knjižica v pomoč in spodbudo vsem, ki vstopajo v vlogo staršev. Nastala je namreč z željo, da bi z uglašenim sožitjem med otroki in starši prav vsak otrok imel priložnost, da ga razumemo že na začetku njegove poti in mu s tem omogočimo, da izrazi vse naravne danosti.
Spanje in stanja čuječnosti pri novorojenčku
Ljubljana, 2012
Avtorici: Albina Gubanc, dipl.m.s; doc. dr. Darja Paro Panjan, dr. med.
Preden se rodijo, otroci v maternici prespijo večino časa. Bolj ko se bliža čas rojstva, bolj postajajo vzorci spanja in budnosti redni. Obdobja mirnega spanja brez kakršnega koli giba telesa se menjavajo z aktivnejšimi obdobji spanja. Po rojstvu se spanju pridružijo obdobja jokavosti, intenzivnega joka in tudi mirne budnosti, ko otrok vzpostavlja prve stike z okolico. In prav ti trenutki so za starše najdragocenejši; po prvih »pogovorih« z očmi pridejo po nekaj tednih trenutki prvih nasmehov, ki pustijo sledi za vse življenje …
Dotik in masaža novorojenčka
Ljubljana, 2012
Avtorja: Ana Drole Torkar, dr. med., Saša Berič, dipl. fiziot.
Občutek za dotik je čut, ki se razvije prvi – znaki občutljivosti za dotik okrog ust so pri plodu navzoči že pri dveh mesecih nosečnosti. Dotik je temelj za razvoj komunikacije pri človeku in je po rojstvu otroka ključen za vzpostavljanje povezav s starši.
Novorojenček prek kože sprejema občutke, ki mu predstavljajo zaznavno in psihološko povezavo s starši in negovalci. Dotik je tako najosnovnejše, najbolj neposredno in prvo sredstvo za sporazumevanje in povezavo med otrokom in materjo ter s svetom okoli njega. Posreduje občutek varnosti in igra ključno vlogo v zgodnjem telesnem, spoznavnem, čustvenem in socialnem razvoju otroka. Velik del interakcije z novorojenčkom predstavlja prav dotik, saj lahko z njim otroka pomirimo ali spodbudimo in usmerimo njegovo pozornost, ga uspavamo ali prebudimo. Otrok svoje telo najprej prepoznava prek kože in je sposoben zaznati veliko različnih občutkov, npr. tresenje, gladkost, hrapavost, srbenje, mokroto, hlad, toploto, božanje, žgečkanje … Poleg dotika kože s kožo, ki ga otrok izkusi ob dojenju in pestovanju, je lahko dotika deležen tudi z masažo.
S to knjižico želimo staršem približati pomen, ki ga ima dotik za novorojenega otroka, in podati nekaj osnovnih napotkov za masažo, s katero bo otrok lahko sprejel blagodejne učinke dotika.